V tretje gre rado (Liverpool)

In sva šla, ponovno proti Liverpoolu čeprav sva bila tam že oktobra. Razlog obiska pa ponovno tekma. Zadnje kolo Premier lige in zelo pomembna tekma, ki je odločala o končnem četrtem mestu in možnosti igranja v Ligi prvakov v naslednji sezoni. Pred tem sem bil na Anfieldu dvakrat in vedno se je tekma končala z 0-0. Priznam, bil sem zelo nervozen, da bi se moje preklestvo ponovilo.

V petek ob petih sva se vkrcala na trajekt in po 14 urah plovbe prispela v Aberdeen. Hiter obisk Franje, ki nama je pripravila odličen zajtrk in že sva bila na vlaku. Sedem ur kasneje sva bila na najini končni postaji – Liverpool Lime Street. Vedno se rada vrneva v to mesto, ne samo zaradi nogometa. Ker sva bila od naporne poti kar utrujena, sva se odpravila na večerjo in kratek sprehod čez center mesta do Albert dock-a in kaj kmalu sva se odpravila na zaslužen počitek. Čakal naju je dolg in »naporen« dan.


Nedelja, moj tretji poskus, da bi končno lahko doživel eksplozijo navdušenja ob zadetku. Bil je živčen začetek dneva z veliko novimi rituali :). Po zajtrku in obisku uradne trgovine smo se po doooolgem času dobili s Tomažem in Ano ter se skupaj podali na pivo. Lažje se dobimo v Liverpoolu, kot pa v Sloveniji. Nato pa je sledila ena najbolj zanimivih voženj proti stadionu. Taksist, veliki navijač Liverpoola, nam je razlagal svojo filozofijo prestopnega roka in zapravljanja denarja s katero se nismo najbolj strinjali. Po 15 minutni vožnji nas je skorajda vrgel iz taksija kakšnih 300 metrov pred stadionom.

Čas za tekmo! Skupina slovenskih navijačev se je zbrala na tribuni in skupaj z vsemi ostalimi navijači na stadionu smo začeli peti eno najbolj znanih navijaških himn: You’ll Never Walk Alone. Neverjetno! Ob večtisočglavem petju ti gredo vse dlake pokonci in pomisliš, da se tekmo izplača pogledati v živo že zaradi tega občutka, ne glede na rezultat. Seveda so vsi zbrani okoli mene vedeli o mojih predhodnih obiskih in končnih rezultatih, vendar na srečo to ni kvarilo dobrega vzdušja. Prvi polčas, živčna tekma, brez veliko pravih priložnosti… vedno več oči je bilo uprtih vame in kar nekaj “prijateljev” je začelo namigovati, da bi mogoče tekmo rajši pogledal v kakšnem bližnjem pubu.  Potem pa trenutek, ki sem ga čakal že predolgo… podaljšek prvega polčasa in GOOOOOOOOOOL! Vzdušja se ne zna opisati! Sami superlativi! Noro! Neverjetno! Sam pa sem se od olajšanja moral kar usesti.


Drugi polčas je bilo vse bolj mirno. Igra je bile odlična, še dva gola in nepopisno veselje ob koncu tekme. Po tekmi smo se odpravili še na pivo ali dva in prešerne volje zaključili večer. Midva sva si vzela še en dodaten dan, ki sva ga preživela v Liverpoolu, mesta katerega se ne moreva naveličati in sem prepričan, da se bova vrnila še velikokrat.








-U&B


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s