Ko se zjutraj zbudiš in skozi okno sije sonce… In se odločiš, da je prehlad za tabo in čas za prve tekaške kilometre po novi pokrajini… Scalloway – Lerwick naj bo prva tura… Se usedeš na avtobus in v soncu odpraviš v Scalloway, kjer opaziš da je ravno deževalo, oddaš vso odvečno opremo in pot pod noge…
Po dveh kilometrih ko ravno začenjaš enega daljših vzponov (ja, Šetlandi niso samo ravnina, daleč od tega) pa se začne… dež, veter, dež z vetrom, spet samo veter, sonce, dež, sonce z vetrom, sonce z dežjem, … in ko končno prisopihaš v Lerwick te pričaka sonce, kot zjutraj ko si pogledal skozi okno…
No ko je ravno sonce se odločiš še za kratek ovinek in vzpon na bližnji hrib nad mestom… krasen razgled… v ozadju pa sumljivi oblaki in meglice… hitro domov, čeprav nima smisla ker si že tako moker kot cucek… pa vseeno, malo pohitiš in ugotoviš da si vseeno prepočasen… dež, naliv, veter, dež s soncem… In ko z največjim šprintom prideš do svoje ulice se odpre nebo in sonce te prav lepo pogreje…
Ni kaj, po petih sončnih dneh, sem v eni uri doživel pravo Šetlandsko vreme o katerem vsi govorijo… Vendar daleč od tega, da nisem užival… Odlična tura in super počutje!
p.s.: od zaključka teka je vreme fenomenalno, sonce brez oblačka 🙂
-U
Creating Memories 